»Način, kako poskušamo reševati človeštvo, je absurden. Družba svojih članov ne more medsebojno izolirati. To pomeni, da moram v dokumentarcu na novo premisliti veliko zadev.«
»S tem filmom se vračam nazaj v čas, ki ga več ni. Planšarstvo je pri nas skoraj že popolnoma izginilo, v severnomakedonskih gorah pa še vedno obstaja. Hkrati je to film o odraščanju mladih pastirjev, ki sanjajo o prihodnosti in ženskah.«
»Film me je zelo presunil, sem se spomnila na svoja očeta in mamo, ki sta bila oba prekomorca. Oče je bil sicer v Bariju rojen in tam kot mlad, 17-letni fant prišel v ta kamp, kjer se je pripravljal za boj v Jugoslaviji«
»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju